Dolgo časa, vse od izuma, je bila fotografija edini verodostojen dokument, nekakšen spomin, ki je ohranjal pogled na preteklost. Tudi danes je fotografija to in še mnogo več. V zadnjih desetletjih se ji je, po zaslugi številnih avtorsko zaznamovanih pristopih, poleg dokumentacijske, pridružila še umetniška vrednost.
Naloga slikarjev, portretistov v zgodovini umetnosti, nikoli ni bila lahka. Portretiranec si je želel biti podoben, všečen, včasih pa se je vsemu temu pridružila še narcisoidnost in s tem želja po lepoti. Tako je bila fotografija resnično dobrodošla, saj je dala verodostojno podobo. Tako je še danes, seveda če se avtor ne poigrava v samem procesu beležnja ali pozneje v laboratoriju. Ker pa je fotograf umetnik, mu je vse to celo dovoljeno.
Ferdinand Neumuller je avstrijski fotograf, ki s svojim medijem spregovori o ljudeh ali krajinah. Lahko pa oboje združi. Tako so v Medani nastali zanimivi portreti udeležencev in oblikovalcev MMM arta 2000, obogateni s pogledom na neposreden ambient. Figura na pejsažu dela krajinski izsek veliko bolj živ in humaniziran, hkrati pa natančno definira čas in kraj, v katerem se je portretiranec znašel. Nastale fotografije nedvomno izžarevajo avtorski pristop, bogastvo osebnega naglasa, hkrati pa ohranjajo verodostojnost.
Svoje avtorsko poslanstvo je fotograf Neumuller dopolnil s fotografijami likovnih del, nastalih v začasnem medanskem ateljeju na domačiji Klinec.
To je bila tudi priložnost, da se je ponovno vrnil v bližino Trsta, mesta, o katerem je spregovoril s pravo fotografsko monografijo.