Na slikarskih platnih Edwina Wiegeleja se zrcalijo vtisi okolja. Nastajali so z lahkotno, a občuteno slikarjevo potezo, ki je želela zabeležiti svojstvenost vsakega trenutka. Bogastvo potez in barv ponuja pester pogled na avtorjeva doživljanja briškega ambienta.
Kot živ spomin so sledi čopiča, ki mehko valovijo po površini in se stapljajo v odprto, dinamično kompozicijo.Čeprav odražajo slikarjev slog, nehote asocirajo na podobo gričevnatega sveta tega koščka Slovenije. V modernistično občutenem, abstraktnem slikovnem prostoru so našli svoje mesto tudi prepoznavni, konkretni nosilci likovnega dogajanja. V barvnem opoju so si izborili svoje mesto in nekoliko sramežljivo začeli svojo prepričljivo pripoved. Pestra barvna paleta je izzvenela v modrih in zelenih tonih. Medanska doživetja pa so slikarju prinesla še dodaten barvni izziv. Preizkusil se je tudi v komponiranju z rdečimi toni in tako ustvaril harmonično ravnovesje med barvo in predstavljeno vsebino.